V okviru ŠOLE ZA STARŠE, ki jo vodi doc.dr. Zdenka Zalokar Divjak je bila v torek, 16.12.2008 izvedena 3. delavnica z naslovom KAKO PROTI DOLGOČASJU IN APATIJI. Delavnica je trajala od 18.00 do 19.30 ure. Prisotnih je bilo 6 staršev in 2 strokovni delavki šole.

 

 

                         KRATEK POVZETEK 3. DELAVNICE

 

 

 BIVANJSKA PRAZNOTA posameznika lahko pripelje do

AGRESIJE, ODVISNOSTI IN DEPRESIJE oziroma SAMOMORILNOSTI.

 

BIVANJSKA PRAZNOTA se izraža v DOLGOČASJU IN APATIJI.

 

DOLGČAS se kaže v izgubi zanimanja, zanimanja za svet, da prav v tem svetu nekaj spremenimo, izboljšamo, dokler je to mogoče.

 

APATIJA se kaže v pomanjkanju pobude oziroma v pomanjkanju zahtev, nalog, dosežkov.

Marsikateri starš želi svojemu otroku čimprej zadovoljiti vse potrebe. Gre za redukcijo napetosti, kar pomeni, da se otroku hoče z zadovoljitvijo potreb izogniti napetosti, ki pa jo posameznik nujno potrebuje. Če otroku zadovoljujemo potrebe in želje še preden se jih zave, ga usmerjamo v brezciljnost, kjer ni več nobenega cilja, za katerega bi si otrok želel prizadevati, delati, se učiti. Vendar otrok potrebuje napetost,  ki največkrat nastaja med njim in ciljem oziroma nalogo, ki si jo otrok izbere.

 

Glavne naloge staršev pri tem so, da otroke krepimo s psihičnim vodenjem, to pomeni, da jim privzgojimo zmožnost tolerance, ustvarjamo zmožnost za boj, zmožnost za čakanje in odpornost proti prikrajšanosti.

 

Do nekako 3. razreda osnovne šole naj otroci ne bi imeli preveč popoldanskih aktivnosti in raznih prostočasnih dejavnosti po končanem pouku.

Otrokom je potrebno privzgojiti vztrajnost, delavnost, samostojnost in odgovornost. Graditi je potrebno otrokovo samopodobo, otrokovo osebnost.

 

Vendar pa DANAŠNJA VZGOJA skrbi za čim manjšo napetost, za čim manj zahtev in je usmerjena v čim večje zadovoljevanje otrokovih potreb. To pomeni, da otroci nikoli ne morejo čakati, da bi se jim uresničile želje, da se ne morejo odpovedati nečemu, česar še nimajo, da ne morejo žrtvovati kaj takega, kar že imajo.

 

Naloga staršev je, da otroku določimo čas za učenje, igro, druge dejavnosti, ga pri tem tudi spodbujamo, nadziramo, ob tem pa razvijamo otrokovo lastno aktivnost in odgovornost do učenja.

V šolskem obdobju je učenje zelo v ospredju in tu se najprej pokaže otrokova lastna prizadevnost. V nadaljnjem življenju pa pomeni predvsem spodbuditev interesa za vsa življenjska področja.

 

Otrok si mora sam zapolniti svoj prosti čas, ni potrebno, da mu ves čas usmerjamo njegovo igro, čim manj mu govorimo, kaj naj dela, v primeru, da mu je dolgčas. Naj si sam poišče igro oziroma neko dejavnost. Zelo primerni so sprehodi v naravo, kjer otrok lahko ves čas opazuje, razmišlja, zelo primerne so tudi knjigice…

 

Na delavnici smo spoznali tudi nekaj dejstev o OTROCIH, KI SO RAZVAJENI:

 

1. To so najbolj zanemarjeni otroci, ki izstopajo z:

          - naveličanostjo do življenja in dela,

          - naveličanostjo do občudovanja naravnih lepot,

          - plitkimi medsebojnimi človeškimi odnosi.

 

2. Niso se sposobni spoprijeti z majhnimi človeškimi tegobami.

3. Ne razvijejo čvrstega zaupanja vase.

4. V njih nastaja eksistenčna praznina.

 

 

 

Zapisala: Urška Ude, socialna pedagoginja